Razhod ali ločitev staršev je ena največjih življenjskih sprememb, s katero se lahko sooči otrok. Čeprav je to pogosto težka in čustveno zahtevna odločitev za odrasle, ima lahko še večji vpliv na otroke – sploh če se nanjo niso pripravljeni ali če v procesu niso ustrezno podprti.
V nadaljevanju navajamo ključne korake, kako lahko starši olajšajo prehod in zagotovijo, da otroci ohranijo občutek varnosti, ljubljenosti in stabilnosti.
1. Iskren, a primeren pogovor
Otrok mora vedeti, kaj se dogaja – vendar na način, ki je primeren njegovi starosti. Pomembno je, da:
- Starši razložijo, da se bodo ločili ali razšli, a da otrok ni nič kriv.
- Ne vključujejo otrok v podrobnosti ali konflikte.
- Uporabljajo jasen, miren in spoštljiv ton.
👉 Primer za mlajšega otroka:
“Mami in ati ne bosta več živela skupaj, ker se ne razumeta več dobro. A oba te imava še vedno zelo rada in to se ne bo nikoli spremenilo.”
2. Izogibanje konfliktom pred otroki
Tudi če so med staršema prisotni napeti odnosi, je ključno, da otrok tega ne vidi in ne čuti. Prepiri, obtoževanje ali manipulacije z otrokom (npr. uporaba otroka kot “posrednika”) povzročajo dodatno čustveno stisko in lahko vodijo v dolgotrajne posledice, kot so tesnoba, občutki krivde ali težave v prihodnjih odnosih.
3. Rutina in občutek stabilnosti
Otroci se počutijo varne, kadar imajo predvidljivo okolje. Zato je priporočljivo:
- Ohranjati dnevno rutino (šola, obroki, spanje, aktivnosti).
- Dogovoriti se za stalen urnik obiskov ali bivanja pri vsakem od staršev.
- Ne nenadno menjati šole, okolja ali dejavnosti, če to ni nujno.
4. Otrokove potrebe postavite na prvo mesto
Tudi če se starši ne razumejo več, naj bo skupen cilj otrokova dobrobit. To pomeni:
- Vključevanje obeh staršev v pomembne trenutke otroka (npr. rojstni dan, šolske prireditve).
- Spodbujanje pozitivnega odnosa z drugim staršem.
- Izogibanje manipulaciji (npr. “Če greš k očetu/mami, potem…”).
5. Dovolite in sprejmite otrokova čustva
Otrok lahko čuti žalost, jezo, strah ali zmedenost – in to je povsem naravno. Pomembno je, da:
- Spodbujate otroka k izražanju čustev.
- Ga poslušate brez sodbe.
- Ga potolažite, ko izrazi stisko, in ne minimizirate njegovih občutkov (npr. “Ni tako hudo.”).
Če je otrokova stiska globlja ali dolgotrajna, je smiselno poiskati pomoč šolskega svetovalca, terapevta ali psihologa.
6. Skrb zase – tudi to šteje
Otroci čutijo čustva staršev. Če ste vi v hudi stiski, izgorelosti ali čustvenem kaosu, to (tudi nezavedno) prenašate na otroka. Zato:
- Poiščite oporo (pri prijateljih, strokovnjakih, v podpornih skupinah).
- Poskrbite za svoje psihično in fizično zdravje.
- Ne pozabite – z mirnim in čustveno stabilnim staršem se otrok počuti varneje.
Razhod je lahko boleča izkušnja, a tudi priložnost za nov začetek – za starša in za otroka. Z ljubeznijo, spoštovanjem in zrelim pristopom lahko starši poskrbijo, da otrok kljub spremembi ohrani občutek varnosti, pripadnosti in čustvene povezanosti.
Otrok ne potrebuje popolnih staršev. Potrebuje starše, ki ga slišijo, razumejo in mu stojijo ob strani – tudi, ko se vse spreminja.
