Otroci se med seboj razlikujejo po tem, kako zaznavajo in predelujejo dražljaje iz okolja. Nekateri so na zvoke, dotike, svetlobo ali okuse bolj občutljivi kot drugi. Takšne otroke pogosto imenujemo senzorično občutljivi otroci. Njihov živčni sistem dražljaje zaznava intenzivneje, kar lahko vodi v pretirano razdražljivost, umik ali čustvene izbruhe. Starši in skrbniki se zato pogosto sprašujejo, kako jim pomagati in jih podpreti pri vsakodnevnih izzivih.
Razumevanje senzorične občutljivosti
Senzorična občutljivost ni bolezen, temveč način, kako otrok doživlja svet. Nekateri otroci težje filtrirajo dražljaje, zato jih lahko preglasen zvok, etiketa na majici ali močan vonj zelo zmoti. Pomembno je, da starši razumejo, da otrok ne reagira namenoma, temveč zato, ker njegovo telo dražljaje občuti močneje kot večina.
Kako pomagati senzorično občutljivemu otroku?
1. Opazujte sprožilce
Vsak otrok je edinstven. Pri nekaterih bodo problematični glasni prostori (npr. trgovine, igrišča), pri drugih občutek določenih materialov ali tekstur. Beleženje situacij, v katerih otrok reagira burno, pomaga razumeti njegove potrebe.
2. Ustvarite varno okolje
Otrok potrebuje kotiček, kjer se lahko umiri. To je lahko soba z manj svetlobe, udobno odejo ali slušalkami za utišanje hrupa. Občutek varnosti mu omogoča, da se lažje spopade z zunanjim svetom.
3. Predvidljivost in rutina
Senzorično občutljivi otroci se pogosto bolje počutijo v predvidljivem okolju. Rutina jim daje občutek varnosti, saj vedo, kaj pričakovati. Če se obeta sprememba, jo otroku predstavite vnaprej in jo pojasnite.
4. Postopna izpostavljenost
Namesto, da otroka silimo v situacije, ki so mu neprijetne, ga postopno navajamo. Če ima težave z glasnimi prostori, začnemo s krajšimi obiski in jih postopno podaljšujemo. S tem otrok gradi toleranco in samozavest.
5. Sprejemanje in potrpežljivost
Najpomembnejše je, da otroka sprejemamo takšnega, kot je. Potrpežljivost in razumevanje zmanjšata njegov stres ter krepita občutek, da je ljubljen in podprt.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Če senzorična občutljivost otroku onemogoča normalno funkcioniranje v šoli, pri igri ali vsakodnevnih opravilih, je smiselno poiskati pomoč delovnega terapevta ali drugega strokovnjaka, ki je usposobljen za delo z otroki s senzoričnimi izzivi.
✅ Zaključek:
Ravnanje s senzorično občutljivim otrokom zahteva razumevanje, potrpežljivost in prilagoditve. S pravilnim pristopom lahko otroku pomagamo, da razvije strategije za obvladovanje dražljajev in se počuti varno ter sprejeto. Tako gradimo temelje za njegovo samozavest, dobrobit in uspeh v prihodnosti.
